Izberite bombaž in našemu planetu prihranite 12 korakov

Dodano : 22.4.2017

Naravno je običajno zdravju in okolju najbolj prijazno. Ob svetovnem dnevu Zemlje, 22. aprilu, se nam je zdelo smiselno izpostaviti razlike v procesu pridobivanja in obdelave materialov, iz katerih so narejeni bombažni in sintetični izdelki za žensko higieno.

Poglejmo najprej sam proizvodni proces oziroma korake, ki se zgodijo od rastline do končnega izdelka. Večina vložkov in tamponov na trgu je narejenih iz celuloze (iz dreves) in viskoze (sintetična kopija bombaža). Naravni bombažni vložki imajo svoj začetek, seveda, pri bombažu. Bombaž najprej naberejo, odstranijo vsa odvečna zrna, ga razprejo, očistijo, razmastijo, pobelijo in posušijo. Ves proces pridobivanja in obdelave vsebuje samo 7 korakov, saj gre za naravna vlakna, ki ne potrebujejo zapletene obdelave. Za primerjavo lahko povemo, da je za pridelavo in obdelavo denimo viskoze in rajona (iz dreves), ki ga najdemo v večini sintetičnih higienskih izdelkih, potrebnih kar 19 korakov. Čeprav sta obe surovini naravni, pa ima bombaž zaradi toliko krajšega postopka obdelave veliko manjši vpliv na okolje. Njegova obdelava zahteva manj kemikalij, kar vodi v manj onesnaževanja. Prav tako je to rastlina, ki se za razliko od odraslih dreves, ki se v celoti obnovijo vsakih 15 do 20 let, obnavlja na 8 do 9 mesecev, in je večinoma nezahtevna za vzdrževanje. Poleg vsega naštetega pa je končni produkt – bombažni vložek ali tampon – veliko nežnejši in prijaznejši tudi zdravju žensk.

Eden od korakov obdelave bombaža je beljenje. To se lahko počne s klorom ali vodikovim peroksidom, s procesom beljenja pa bombaž postane vpojen. Gre namreč za rastlino, ki je naravno prekrita z zaščitno plastjo voska, ki primarno ne vpija tekočin, temveč jih odbija. Ko se vosek odstrani, postane bombaž vpojen in tako lahko vpije tekočine do kar 27-krat svoje teže. Beljenje s klorom ni priporočljivo, saj onesnažuje okolje in se ob njem sprošča škodljiva kemijska komponenta dioksin, ki jo povezujejo z rakom (endometrioza). Beljenje z vodikovim peroksidom po drugi strani nima nikakršnih zdravju škodljivih posledic in ga med drugim uporabljamo tudi pri beljenju bombaža za izdelke Lunay.

Našemu planetu veliko gorja naredijo tudi plastični tamponski aplikatorji, ki so narejeni iz naftnih derivatov in običajno končajo v različnih oceanih po vsem svetu. Njihova razgradnja poteka 25 let, pogosto pa jih zaužijejo ribe in druge morske živali, ki jih potem doletijo prebavne motnje ali celo smrt.

Prednosti izbire bombažnih vložkov in tamponov pred sintetičnimi je za okolje res veliko. Ob svetovnem dnevu našega planeta smo jih izpostavili le nekaj, ki si jih je vredno zapomniti. Da o pozitivnih učinkih bombaža na naše zdravje sploh ne govorimo…

50 odtenkov (ta)rdeče

Dodano : 26.4.2018
Ko se pogovarjamo o menstruaciji, pogosto izpustimo določene podrobnosti. A to še ne pomeni, da niso pomembne. Čeprav se morda sliši nenavadno, nam lahko barva menstrualne krvi pove veliko o stanju našega reproduktivnega sistema, plodnosti in pravzaprav tudi o našem zdravju nasploh. Prav nič nenavadnega ni, če se barva naše menstrualne krvi spreminja iz meseca […]

Hipoalergenski. Veste kaj to pomeni?

Dodano : 24.6.2016
V današnjem času je vse več alergij, težko bi našli človeka, ki nima težav ali se mu vsaj v blagi obliki ne pojavlja kakšna alergija. V Evropi naj bi imelo tako kar 35% populacije vsaj občasno simptome alergijskih bolezni. Veliko je alergij na hrano, alergije na dihalih, koži. In kaj sploh je alergija? Alergija pomeni, […]